Sonja Vrščaj, 92-letna mladenka, ki je preživela Auschwitz

Naša tokratna sogovornica Sonja Vrščaj, je klena Krašovka. Življenje ji v mladosti ni prizanašalo, morda ji skuša nekaj malega povrniti z visoko starostjo, saj jih šteje že več kot devetdeset… Natančneje: 92 let!

Je ena redkih preživelih internirank v zloglasnem nacističnem taborišču Auschwitz. V njem je življenje izgubilo več kot milion ljudi, iz Slovenije pa jih je bilo v Auschwitz deportiranih 2300. V vseh nemških taboriščih pa je bilo med vojno kar 60.000 Slovencev. Mnogi, premnogi se od tam niso vrnili.

Sonja Vrščaj je bila rojena kot Sonja Zabric v Šepuljah na Krasu, leta 1925. V nacističnem taborišču Auschwitz so jo kot politično interniranko označili z rdečim narobe obrnjenim trikotnikom, na podlaket leve roke pa so ji vtetovirali številko 82396.

V vsej taboriščni golgoti pa je imela tudi srečo, če ta beseda sploh lahko sodi nekam tja, kjer je na kupu vsa človeška groza. Ampak, ja, dejstvo, da je preživela, zagotovo govori sreči v prid… Med utrinke, ki so prispevali k srečnemu koncu te njene vojne zgodbe je gotovo tudi tisti, ko so jih najprej namestili v ciganski, romski del taborišča, a so paznice kmalu ugotovile, da niso Rominje, saj so nedolgo zatem v neki avgustovski noči ta del taborišča povsem izpraznili, za jetnicami pa so se izgubile vse sledi. S Sonjo Vršaj se je z Radio Kričač pogovarjal Marjan Rogelj.

Dr. Maca Jogan o uporu, svobodi in taboriščih

Maca Jogan, redna prof. dr. znanosti, sociologinja, je na ljubljanski Filozofski fakulteti leta 2001 z, pridobila naslov zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani. Doktorsko disertacijo z naslovom Funkcionalizem in kofliktna teorija je odbranila leta 1976, štiri leta pred tem pa je magistrirala na FDV, ki je bila takrat še FSPN. Pred študijem na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 1965 diplomirala na Oddelku za sociologijo, je obiskovala gimnazijo in maturirala v Mariboru, v letih po vojni pa je živela in se šolala bna Bizeljskem, točneje v Bistici ob Sotli. Še pred praznikom Dnevom upora proti okupatorju, prvim v prazničem nizu, ki se bo iztekel s slovenskim in evropskim Dnevom zmage in 72-to obletnico osvoboditve Ljubljane 9. maja, se je z dr. Jogan, rojeno sredi vojne v koncentracijskem taborišču Lössnitz v Nemčiji, pogovarjal Kričačev sodelavec Marjan Rogelj.

Za znanstveno, raziskovalno in pedagoško delo ter za prispevek k razvoju slovenske družbene znanosti je naša tokratna sogovornica, zaslužna prof. dr. Maca Jogan leta 2002 prejela častni znak svobode Republike Slovenije, leta 1988 pa je bila odlikovana z redom dela z zlatim vencem. Z njo se je za Radio KRIČAČ pogovarjal Marjan Rogelj.