Sonja Vrščaj, 92-letna mladenka, ki je preživela Auschwitz

Naša tokratna sogovornica Sonja Vrščaj, je klena Krašovka. Življenje ji v mladosti ni prizanašalo, morda ji skuša nekaj malega povrniti z visoko starostjo, saj jih šteje že več kot devetdeset… Natančneje: 92 let!

Je ena redkih preživelih internirank v zloglasnem nacističnem taborišču Auschwitz. V njem je življenje izgubilo več kot milion ljudi, iz Slovenije pa jih je bilo v Auschwitz deportiranih 2300. V vseh nemških taboriščih pa je bilo med vojno kar 60.000 Slovencev. Mnogi, premnogi se od tam niso vrnili.

Sonja Vrščaj je bila rojena kot Sonja Zabric v Šepuljah na Krasu, leta 1925. V nacističnem taborišču Auschwitz so jo kot politično interniranko označili z rdečim narobe obrnjenim trikotnikom, na podlaket leve roke pa so ji vtetovirali številko 82396.

V vsej taboriščni golgoti pa je imela tudi srečo, če ta beseda sploh lahko sodi nekam tja, kjer je na kupu vsa človeška groza. Ampak, ja, dejstvo, da je preživela, zagotovo govori sreči v prid… Med utrinke, ki so prispevali k srečnemu koncu te njene vojne zgodbe je gotovo tudi tisti, ko so jih najprej namestili v ciganski, romski del taborišča, a so paznice kmalu ugotovile, da niso Rominje, saj so nedolgo zatem v neki avgustovski noči ta del taborišča povsem izpraznili, za jetnicami pa so se izgubile vse sledi. S Sonjo Vršaj se je z Radio Kričač pogovarjal Marjan Rogelj.

Dr. Miloš Poljanšek o svobodi in razvoju evropske družbe

V dneh pred letošnjimi prazniki, ki so se zvrstili tako, da je marsikdo iz tega letošnjega niza sestavil pravi ali dopust, če mu le vreme, prestopanja rek in potokov ter plazenje zemlje niso tega preprečili, smo obiskali kar nekaj nekdanjih aktivistov, borcev, internirancev in drugih udeležencev NOB. Med njimi je bil tudi dr. Miloš Poljanšek, Brežičan, tudi častni občan Brežic, visok funkcionar Skupščine in Izvršnega sveta SRS, izgnanec in kasneje interniranec v taborišču Neuengamme blizu Hamburga. K pogovoru v katerem je gost Radia Kričač opisal svojo medvojno življenjsko pot, upor zoper okupatorja, pomen Prvega maja nekoč in danes, izjemnost doživetja osvoboditve in poglede na zgrešenost razvoja aktualnih družbenih odnosov v Evropi, ga je povabil Kričačev sodelavec Marjan Rogelj.