Sonja Vrščaj, 92-letna mladenka, ki je preživela Auschwitz

Naša tokratna sogovornica Sonja Vrščaj, je klena Krašovka. Življenje ji v mladosti ni prizanašalo, morda ji skuša nekaj malega povrniti z visoko starostjo, saj jih šteje že več kot devetdeset… Natančneje: 92 let!

Je ena redkih preživelih internirank v zloglasnem nacističnem taborišču Auschwitz. V njem je življenje izgubilo več kot milion ljudi, iz Slovenije pa jih je bilo v Auschwitz deportiranih 2300. V vseh nemških taboriščih pa je bilo med vojno kar 60.000 Slovencev. Mnogi, premnogi se od tam niso vrnili.

Sonja Vrščaj je bila rojena kot Sonja Zabric v Šepuljah na Krasu, leta 1925. V nacističnem taborišču Auschwitz so jo kot politično interniranko označili z rdečim narobe obrnjenim trikotnikom, na podlaket leve roke pa so ji vtetovirali številko 82396.

V vsej taboriščni golgoti pa je imela tudi srečo, če ta beseda sploh lahko sodi nekam tja, kjer je na kupu vsa človeška groza. Ampak, ja, dejstvo, da je preživela, zagotovo govori sreči v prid… Med utrinke, ki so prispevali k srečnemu koncu te njene vojne zgodbe je gotovo tudi tisti, ko so jih najprej namestili v ciganski, romski del taborišča, a so paznice kmalu ugotovile, da niso Rominje, saj so nedolgo zatem v neki avgustovski noči ta del taborišča povsem izpraznili, za jetnicami pa so se izgubile vse sledi. S Sonjo Vršaj se je z Radio Kričač pogovarjal Marjan Rogelj.

Kako se mladi sindikalisti organizirajo na mednarodni ravni

V studiu Radia KAOS in v programu Radia KRIČAČ so nas v dneh pred in ob praznikih, tudi ob Prvem maju, obiskali aktivisti Sindikata Mladi plus. Pravzaprav so bile zvečine aktivistke. In dva aktivista. Gregor je pripravil kar triurni glasbeni program delavskih in uporniških pesmi z raznih koncev sveta, seveda tudi iz Slovenije, ki ga bomo ponovili v prihodnjih dneh; dva termina imamo v načrtu – v soboto popoldne ali v nedeljo opoldne. Želimir je pa drugi iz te prodorne skupine borcev (in bork) zoper prekarnost in druge izkoriščevalske oblike ter za več dostojnega dela tudi za mlade. Prav prekarnost že davno tega ni zaposlitveni model, ki bi se ga domislili domači delodajalci; ti so to enostavno in ceneno zaposlitveno prakso samo »implementirali« k nam. Zato je mednarodno povezovanje mladih sindikalistov vsekakor ustrezna programska odločitev Sindikata Mladi plus. O njihovih aktivnostih in akcijah, kampanjah, stanju na terenu – na evropski in regionalni ravni je za Radio KRIČAČ tekla beseda v pogovoru Andreja Pengova z Želimirjem Stanićem.