Dr. Zora Konjajev, človečnost in vera v zgodovinsko pravičnost NOB

Ko človek posluša pripoved pred dnevi na slavnostni seji z Listino ZZB NOB Slovenije odlikovane prof. dr. Zore Konjajev, se mu zdi povsem nerazumljivo, da se danes v miru in v povsem drugih okoliščinah, zdravništvo ne more organizirati tako, da bi zdravstvo ali kot se je v vojnih pogojih to področje imenovalo s skupnim nazivom »saniteta«, da bi je bili vsi, ki so jo potrebni, tudi v zadostni meri deležni. Da bi bila vsem, ki jo potrebujejo, dostopna in da ne bi bia odvisna od debeline denarnice ali od družbenega položaja. Tudi podatki o številu partizanskih in civilnih bolnišnic, ki so jih vodili ali v njih delovali zdravniki, pripadniki OF, so v absolutnem, sploh pa v primerjalnem pogledu glede na populacijo, naravnost frapantni, izjemni in vsega spoštovanja, če ne celo zavidanja vredni. In v začetku, do posega škofa Rožmana na to področje, je ta dejavnost delovala v prid vseh bolnih in ranjenih, zdravništvo, saniteta v širšem pomenu, je delovala enotno in za vse enako. Ne glede na svetovno nazorsko ali politično opredelitev.

Če ne bi bilo Osvobodilne fronte, Slovencev kot naroda ne bi bilo, je prepričana zdravnica, prof. dr. Zora Konjajev, ki ji je na dan pred Dnevom upora proti okupatorju in 76-o obletnico ustanovitve OF SN Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenija podelila Zlato listino, najvišje priznanje borčevske organizacije. Prejel jo je tudi legendarni partizanski komandant Franc Sever – Franta. V odločitvi za dodelitev listine prof. dr. znan. Zori Konjajev pa so med drugim zapisali, da se ji podeli za njena dejanja človečnosti in vere v zgodovinsko pravičnost slovenskega narodno osvobodilnega boja, za njeno vztrajno in nepopustljivo javno nastopanje v tem duhu, ko kot intelektualka in zdravnica humanitarka, pa tudi kot dejavna priča in vseživljenjska zdravnica – znanstvenica kljub visokim letom stalno dopoveduje novim rodovom, naj bodo ponosni na našo partizansko generacijo in na vrednote, za katere se je borila. Zlata listina ji je bila podeljena ob visokem jubileju kot poosebljenju izjemne človeške požrtvovalnosti in dragocenosti, so še zapisali tovariši in tovarišice iz vodstva borčevske organizacije v čast in poklon izjemni osebnosti kot je partizanska zdravnica Zora Konjajev, ki ji je bil pred dvemi leti podeljen tudi visoki naziv Častna meščanka Ljubljane. Z njo se je, posebej za Radio KRIČAČ, pogovarjal Črt Kanoni. V večpredstavnem delu prispevka uporabljene fotografije pa so delo več avtorjev: vsestranskega novinarja in kronista borčevskih dogodkov Iztoka Pipana, urednice Jožice Hribar in še nekaterih drugih sodelavcev Svobodne besede ter urednika na Radiu KRIČAČ in redaktorja tega prispevka Andreja Pengova.

O prvem maju z Lidijo Jerkič, predsednico SKEI

Spoštovani! Poslušate, Radio Kričač, ki te dni, vse do 10. maja oddaja na radiodifuzni frekvenci FM 88.8 MHz; nekateri pa nas pa najbrž tudi gledate, če ne drugače pa prek medmrežja in spletnih naslovov www.radiokričač.si in www.radiokaos.info, kjer deluje uredništvo, ki je oddajanje Radia Kričač tudi pripravilo.

O sindikalnem delu in aktivizmu smo danes v času, ko se pripravljamo na kurjenje delavskih kresov, srečanja ter prireditve – Prazniku dela in delavskim pravicam v čast, že govorili. Predvsem skozi izbrano delavsko in uporniško glasbo, v oddaji, ki so jo pripravili v sindikatu Mladi plus, podpisal pa jo je Gregor Inkret.

Ljubljanski Rožnik je že davno postal postal simbol in zatočišče vseh Ljubljančanov. Napredno delavstvo je na predvečer praznika kljub težkemu delu in utesnjenosti različnih političnih režimov vselej našlo čas tudi zase. V obdobju pred prvo svetovno vojno in med vojnama so ljubljanski delavci, pa rudi nameščensci in drugi meščani na Rožnik so odhajali posamezno ali v skupinah po dva ali trije. Zbiranju v večje skupine so se izogibali, da ne bi bili na očeh policijskim ovaduhom in oblastnikom, ki jim je praznovanje prvega maja šlo vedno v nos. Obvezni del praznovanj delavskega praznika je bilo tudi kurjenje kresov. Svoj čas so jig zakurili že dopoldne, kasneje se je ta običaj preselil v večer, saj je moč ognja in s tem delavskega upora z nočjo odsevala daleč naokrog.

Tako kot veleva tradicija, bodo sindikati tudi letos pripravili dvodnevno delavsko praznovanje na Rožniku. O tem smo v programu Radia KAOS nekaj že govorili, v dneh pred praznikom pa smo se o vsebinskih poudarkih letošnjega praznovanja pogovarjali tudi z Lidijo Jerkič, predsednica SKEI-a Sindikata kovinske in elektro industrije.