Knjige so ga spremljale tudi v partizanih – vse do predzadnje sobote v marcu: Slavko Krušnik

Slavko Krušnik je bil, ko smo posneli ta pogovor, v 93-letu. Kljub častitljivi starosti, smo ga doživeli čilega, vedrega in še vedno z dobrimi in krepkimi energijami napolnjenega planinca in aktivnega občana, nekdanjega partizanskega tiskarja. Pred petimi tedni je umrl. Če bi le še (z)mogel, bi najbrž tudi iz svojega odhoda, iz smrti, za katero je vedno govoril, da ni nič drugega kot del življenja, napravil prvoaprilsko šalo. To mu je spolzelo skozi sipine časa, je pa vnaprej napisal poslovilni govor za svoj pogreb.

Slavko Krušnik: smeh ni greh, upor tudi ne.

V dneh po prazniku v katerem obeležujemo upor proti okupatorjem in ki je prazaprav preobleka za obletnico ustanovitve Osvobdilne fronte slovenskega naroda in še pred Prvim majem, praznikom dela, je Radio Kričač obiskal tudi vedno nasmejanega Slavka Krušnika, 93-letnega partizanskega tiskarja. V življenjski zgodbi tega skromnega Trnovčana, mimogrede, zdaj živi za Bežigradom in v vsem skrbi sam zase, je rdeča nit ogorčenje in takojšnja opredelitev zoper okupacijo fašističnih in nacističnih sil, podprta z neomajnim ponosom in občudovanjem izjemne organiziranosti OF in osvobodilnega gibanja, ki se je manifestirala tudi v partizanskem tisku in sijajno organiziranih ilegalnih in partizanskih tiskarnah.

Tiskarstvo, knjigotisk in predvsem knjige so ostale njegova življenjska opredelitev tudi potem, ko se je upokojil. Tudi spomine, tiste iz vojne, ilegaleganega in partizanskega tiskarskega življenja pa tudi iz svobode, one prve, skupbe, jugoslovanske in te novejše iz obdobja državne samostojnosti in spremembe politične ureditve, zna na izjemno privlačen način sporočati v njemu lastnem slogu: v šalah in šaljivih zgodbah.

Nekaj tega smo bili deležni tudi ob Kričačevem obisku pri njemu doma. V tesni kuhinji, polni spominov z njegovih raznolikih dejavnosti, med katerimi je bila planinska in pohodniška pogosto v sopredju, smo pogovo tudi posneli. V ozadju pa smo opazili najbrž dnevni prostor, ki je prej ko slej, vsaj na prvi pogled, videti kot delovni atelje in bogata knjižnica. Tam je najbrž tudi nastala večina njegovih, kakor nam je povedal v pogovoru, 27 knjig, od tega osem takih s šalami in šaljivimi zgodbami. Tudi iz vojnega časa, iz ilegalnega delovanja ter partizanskega življenja in bojev ter obdobja povojne oblasti in novejše zgodovine slovenske oblasti. Za program Radia Kričač ga je spraševal Marjan Rogelj.