Slavko Krušnik je bil, ko smo posneli ta pogovor, v 93-letu. Kljub častitljivi starosti, smo ga doživeli čilega, vedrega in še vedno z dobrimi in krepkimi energijami napolnjenega planinca in aktivnega občana, nekdanjega partizanskega tiskarja. Pred petimi tedni je umrl. Če bi le še (z)mogel, bi najbrž tudi iz svojega odhoda, iz smrti, za katero je vedno govoril, da ni nič drugega kot del življenja, napravil prvoaprilsko šalo. To mu je spolzelo skozi sipine časa, je pa vnaprej napisal poslovilni govor za svoj pogreb.