Delavsko-glasbene zgodbe Sindikata Mladi plus – edicija 2019 (3. del)

Prismojeni profesorji bluesa: Run Hilda – Se še spomnite Hilde Tovšak, nekoč razvpite direktorice danes propadlega gradbenega podjetja Vegrad, obsojene v več kazenskih postopkih, zdaj pa že nekdanje knjižničarke-zapornice v zaporu na Igu, megalomanske gradbene baronice, ki je pogosto delovala v spregi s politiko in delodajalke, ki je pred leti svojim delavcem iz Bosne in Hercegovine sporočila, da v Sloveniji “živijo v okolju na višji kulturni ravni in naj svojih navad ne nosijo s seboj v srce Evrope” ter naj nehajo “špilati tisto bosansko muziko kot nori”? Se še spomnite stisk in kalvarije Vegradovih zaposlenih in podizvajalcev – pa naravnost suženjsko izkoriščane tuje delovne sile –, ki so v mnogih primerih ostali brez vsega? Brez plač, plačanih socialnih prispevkov, zdravja, človeškega dostojanstva. (Poslušajte tudi prvi in drugi del oddaje)

Delavsko-glasbene zgodbe Sindikata Mladi plus – edicija 2019 (2. del)

Kultna čilska glasbeno-delavska zgodba z naslovom Plegaria a un Labrador (1969), je poziv k skupnemu boju – kmetov, delavcev, sindikatov itd. – za boljši svet legendarnega čilskega umetnika, glasbenika, pisca, političnega aktivista in poeta tamkajšnje socialistične revolucije Victorja Jare, ki so ga septembra 1973 brutalno umorile sile generala Augusta Pinocheta, in sicer le nekaj dni potem, ko so v državnem udaru strmoglavile levo vlado Salvadorja Allendeja. (prvi del oddaje je dostopen tu)

Gregor Inkret: Glasbeno-delavske zgodbe Sindikata Mladi plus, 2018

Za Radio Kričač smo že drugo leto zapored zasnovali oddajo z izborom naših glasbeno-delavskih zgodb. Tokratni glasbeni izbor (ki ni dokončen, edini pravilen ali strogo objektiven, ampak prej vse nasprotno) smo zasnovali v obliki več tematskih glasbenih poglavij, v katerih smo zajeli tako nekatere starejše klasike, delavske pesmi ipd., ki kot nekakšni palimpsesti nosijo več plasti politične, socialne, ekonomske kulturne zgodovine ter nam hkrati pripovedujejo o pomembnih delavskih, kulturnih, socialnih, družbenih in drugih emancipatornih bojih, ki so zaznamovali na primer zadnje stoletje. Na drugi strani pa smo se premaknili tudi v sodobnost in si pobliže pogledali oziroma poslušali sodobno kritično delavsko ali sindikalno uporniško, duhovito družbenokritično muziko ter se vprašali, kakšna vprašanja slednja odpira in kakšne odgovore ponuja. Čas, v katerem živimo je, tako kot lani, še zmeraj resen, zato tudi zahteva neposredno, kritično, subverzivno, staro in novo, glasno in bolj počasno muziko, ki nam pomaga razumeti svet, v katerem živimo.