Dr. Maca Jogan o uporu, svobodi in taboriščih

Maca Jogan, redna prof. dr. znanosti, sociologinja, je na ljubljanski Filozofski fakulteti leta 2001 z, pridobila naslov zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani. Doktorsko disertacijo z naslovom Funkcionalizem in kofliktna teorija je odbranila leta 1976, štiri leta pred tem pa je magistrirala na FDV, ki je bila takrat še FSPN. Pred študijem na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 1965 diplomirala na Oddelku za sociologijo, je obiskovala gimnazijo in maturirala v Mariboru, v letih po vojni pa je živela in se šolala bna Bizeljskem, točneje v Bistici ob Sotli. Še pred praznikom Dnevom upora proti okupatorju, prvim v prazničem nizu, ki se bo iztekel s slovenskim in evropskim Dnevom zmage in 72-to obletnico osvoboditve Ljubljane 9. maja, se je z dr. Jogan, rojeno sredi vojne v koncentracijskem taborišču Lössnitz v Nemčiji, pogovarjal Kričačev sodelavec Marjan Rogelj.

Za znanstveno, raziskovalno in pedagoško delo ter za prispevek k razvoju slovenske družbene znanosti je naša tokratna sogovornica, zaslužna prof. dr. Maca Jogan leta 2002 prejela častni znak svobode Republike Slovenije, leta 1988 pa je bila odlikovana z redom dela z zlatim vencem. Z njo se je za Radio KRIČAČ pogovarjal Marjan Rogelj.

Dana Valič: ljubezen do jezika je ena ključnih življenjskih opredelitev

Tovarišica Dana Valič, dekliško Klanjšček, rojena v Ljubljani, starša pa sta se po razpadu Avstro-Ogrske pred fašizmom s Primorske umaknila v Ljubljano, se je najbrž tudi zaradi izkušenj njenih rojakov s poitaljančevanjem odločila za študij slavistike na višji pedagoški šoli. Slovenščino je poučevala sprva na moščanski gimnaziji, kasneje po osvoboditvi pa na osnovni šoli Ketteja in Murna na Kodeljevem. Družina je bil vseskozi do konca predana slovenstvu in boju zoper socialne in narodnostne krivice. Njen zdaj žal že pokojni soprog je bil znameniti dramski igralec in član Partizanskega gledališča Aleksander Valič. Z Dano Valič se je za Radio KRIČAČ pogovarjal Aleš Kardelj; Vprašanjem – zakaj in kdaj se je opredelila za upor zoper italijanske fašiste, kako je doživelia in doživljala prve dni okupacije – vse do njene prve aretacije in kasneje transporta v taborišče v Italiji, sta namenila začetek tega nadvse zanimivega in v mnogočem pretresljivega pogovora..

Janez Stanovnik ob 1. maju o enotnosti Slovencev v uporu zoper okupatorje

Spoštovani! Poslušate Radio Kričač. Ne več na kratkem valu 41 metrov, kot v znamenitem avizu, s katerim smo pravkar napovedali to oddajo in ki je replika onega izvirnega izpred 76, 75 let, pač pa na modulirani frekvenci 88.8 MHz. In gledate ga tudi lahko, če se prilopite na medmrežni naslov www.radiokričač.si ali www.radiokaos.info.

V pozno popoldne in večer se preveša Prvi maj, ki smo ga po vsej Sloveniji obeležili s številnimi prireditvami. Danes zarana že z budnicami godb na pihala in potem s prireditvami, govori, pesmijo ter delavsko in partizansko glasbo, sinoči pa s številnimi zborovanji ob kresovih. Eno največjih je bilo na ljubljanskem Rožniku, kjer se je glavnega sindikanega zborovanja v državi udeležilo okrog 20.000 ljudi. Nagovorili so jih predstavniki štirih sindikalnih central, katerih sporočilo je bilo, da so skupaj močnejši in da mora vsak sindikat v okviru svoje panoge ali dejavnosti pomembno povečati stevilčnost, če naj povrne pravice delavcem, ki so si jih izborili v povsem drugih družbenih okoliščinah že pred 130 leti, danes pa se lastniki kapitala vedejo, kot da jih nikoli ni bilo.

Današnje dopoldne pa je bilo namenjeno sporočilom, ki presegajo sindikalne programe, jih pa pomembno podpirajo. Ljubljanski župan Zoran Janković je v nagovoru množice, ki je napolnila prireditveno rožniško trato ter poti pod cerkvijo ter dvorišče na Cankarjevem vrhu, podčrtal, da v boju za delavske pravice ne smemo popuščati. Poštenemu delu gresta čast in oblast, je večkrat poudaril in napovedal, da se prej ko slej tudi izkoriščevalskemu kapitalizmu čas izteka. Podrobneje bomo o dogajanjih na Rožniku poročali v prihodnjih Kričačevih prispevkih in oddajah, zdaj pa prisluhnimo našemu gostu, ki smo ga obiskali tik pred prazniki.

V pogovoru s kričačevcem Marjanom Rogljem je dr. Janez Stanovnik obudil spomine na ustanovitev OF in prve dni druge svetovne vojne, izjemno enotnost večine slovenskega naroda pri uporu in odporu zoper okupatorje, opozoril pa je tudi na pomembnost in razsežnosti mednarodnega delavskega povezovanja in na veličastno obdobje dokončne osvoboditve, ki je zaradi dolžnosti v vodstvu nove oblasti ni dočakal v Ljubljani. Ob koncu pogovora pa je z anekdoto iz svoje diplomatske prakse opozoril na odličnost mnogih ljudi, ki si na svetu prizadevajo za enakopravnost in mir med narodi, med ljudmi sveta, kar je ena največjih vrednot, ki smo jih lahko deležni.

Z dr. Janezom Stanovnikom se je za Radio KAOS pogovarjal Marjan Rogelj. Prispevek redakcijsko sopodpisuje Andrej Pengov.