Peti dan v maju je danes, štiri dni po prvem in samo tri dni po drugem maju, ko smo si vzeli čas za preganjanje utrujenosti po prazniku dela in po sijajnem kresovanju še večer prej na Rožniku. Rožnik je bil oba dneva, no, natančneje eno popoldne, pred-večer in del noči ter drugi dan, se pravi prvo majsko dopoldne izjemno dobro obiskan. Prvomajska zborovanja znova pridobivajo svoj prvotni namen, saj so družbene razmere tiste, ki same po sebi vzpodbujajo delavsko solidarnost in potrebo po skupnem nastopanju do delodajalcev. K dobremu obisku pa svoje lahko doda tudi premišljeno oblikovana prireditev, dobro izbrani nastopajoči in pravi govorci. Ali kot pravi sociolog in filozof dr. Rastko Močnik, prihodnost delavstva čez sto let je na – Rožniku.
Združeni območni sindikati Ljubljane se se tokrat odločili, da pripravo prieditve zaupajo gledališčniku Borisu Kobalu, ki je v prvem delu, preden je na odru začel razpredati o svojih težavah z žensko enakopravnostjo in kasneje tudi z zdravstveno kondicijo njegova črevesja in prostate, zapakirano v smešnice in dovtipe, zbranim namenil zresnjeni in delavsko nadvse motivacijski nagovor. Vredno mu je bilo prisluhniti.
