Tag: radio kričač

Ljubljano je 11. aprila 1941 okupirala italijanska vojska. Štirinajst dni zatem, 26. aprila, je bila ustanovljena Osvobodilna fronta Slovenskega naroda. Italijani so mesto leta 1942 obdali s 34 km žičnate ograje, po kapitulaciji septembra 1943 so Ljubljansko pokrajino zasedli Nemci. 9. maja 1945 so v Ljubljano vkorakale enote 29. divizije in 7. korpusa slovenske partizanske vojske in osvobodile mesto. Deveti maj je Dan zmage, praznik mesta Ljubljana in Dan Evrope.

Zmaga 9. maja 1945 in svoboda, ki je zasijala tega dne, sta bila povod za pogovor z županom Ljubljane Zoranom Jankovićem. O svobodi in njenih sporočilih, pomenu svobode – tiste, ki jo je prinesla veličastna zmaga nad fašizmom in nacizmom, pa tudi svobode danes in o vrednotah kot jih je ob svobodi ter enakosti in bratstvu prinesla francoska revolucija pred 228 leti, je bila vsebine zadnje pogovorne oddaja projekta Radio KRIČAČ leta 2017. Na sporedu je bila 10. maja, ob 18.15.uri

Uro pred izklopom oddajnika na FM 88.8 MHz smo ponovili zgodovinsko, povsem radijsko oddajo o tistem pravem Kričaču iz 1941 in 1942.leta. Spomine, ki so sicer nastali ob 40 letnici Radia Kričač, so pripovedovali njegovi glavni, takrat še živi akterji: Milko Goršič–Fučko, Vida Jelka Tom Lasič, Jože Dolenc, Rudi Berce, Miloš Brelih, Drago Hartner in Milan Osredkar.

Radio Kričač, ilegalna radijska postaja OF, je Ljubljančanom, Slovencem in svetu sporočala: »Upor!«
Oddajnik Radia Kričač je začel nastajati v seminarju tehnične fakultete v Ljubljani, dokončan pa je bil ob sodelovanju Rada Luznarja v Bercetovem stanovanju. Ob partizanskem tisku je bil pomembno sredstvo ilegalnega in partizanskega informiranja in propagande. Milan Osredkar je bil ključna oseba tehnične in izvedbene skupine, poleg njega so bili v tej skupini tudi Milko Goršič, Drago Hartner – Hari, Miloš Frelih, Vida Jelka Tom – Lasič, Jaka in Rado Jančar, Rudolf Karl Berce in še 29 ilegalnih sodelavk in sodelavcev. V uredniškem delu Radia Kričač pa so delovali Fran Albreht in njegova žena Vera, Rudolf Kobilica, Miro Jeršič, Jože Dolenc ter Lovro Kuhar – Prežihov Voranc, ki je uredništvo tudi vodil. Stana Vrhovec – Moravec in Fedja Šturm sta bili kurirki, ki sta dostavljali gradivo za oddajo. Vorancu je prinašala gradivo in mu pri delu pomagala tudi Kristina Brenk.

Najverjetnejši datum prvega oddajanja Radia Kričač je 17. november 1941. Ne da bi družina vedela, se je oddajalo iz družinske hiše Osredkarjevih na Vilharjevi cesti. Sin Milan je z znamenito žepno uro, gramofonom in ploščo z Naprej, zastave slave ter z v uredništvu pripravljenimi besedili oddajal iz ene od omar v sosednjih sob. Besedila teh oddaj niso ohranjena, obstajajo pa italijanski prevodi vsaj dvajsetih oddaj. Kričač je oddajal trikrat na teden, vsakič okrog 20. ure, in vsakokrat z druge lokacije. Z oddajanjem je prenehal aprila 1942, potem, ko so Italijani po vrsti neučinkovitih ukrepov, da bi ga našli in uničili, prebivalcem Ljubljane zaplenili vse radijske sprejemnike. Kričačevo delo je v drugem delu vojne na osvobojenem ozemlju nadaljeval Radio Osvobodilne fronte – ROF.

Hvala vam, spoštovane in cenjeni! Gospodje, gospe, tovarišice, tovariši, prijatelji, privrženci in tudi drugače misleči… Hvala vam, da ste nas spremljali tudi letos, leta 2017 med 26. aprilom in 10. majem.

Nekateri ste nas tudi podprli, mnogi spodbujali. Radio KRIČAČ pa je – ne le za nas, še najbolj zaradi mjehove notranje sporočilne moči, ki izžareva neomajeno odločenost upreti se – tudi svoboda. Za prihodnjih 350 dni, ko se bo KRIČAČ na FM 88.8 MHz morda znova oglasil v etru in na medmrežju na naslovu www.radiokricac.si vam želimo vse dobro.

Srečno v vseh prihodnjih dneh vam želi uredniška in tehnična ekipa KRIČAČ-a: Aljo, Talep, Lisjak, Havbica, Koki, Uka, Slepič, Telefonist in Presednik. Zdravo, tovarišija! Zdržite, saj bo šlo…