Prvi (in drugi) maj imamo zato, da se spomnimo, da je delo vrednota

Pred Prvim majem, mednarodnim praznikom dela, smo na sedežu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije obiskali njihovo predsednico, ki je, čeprav takrat še v vlogi pedsednice sindikata SKEI, tudi lani soorganizirala in govorila na sindikalni prireditvi na Rožniku. Od lanskega četrtega oktobra vodi največjo sindikalno centralo v državi, ko si je in ko so ji delegati sindikalnega kongresa po 26-letnem vodenju Dušana Semoliča naložili izboljšanje socialnega dialoga, združevanje vseh sindikalnih potencialov v državi in predvsem korenito spremembo položaja delavcev v odnosu do kapitala in oblasti; Da o zahtevah po poštenem plačilu za pošteno delo ne govorimo posebej. Naše prvo vprašanje Lidiji Jerkič je bilo, zakaj že imamo dandanes Prvi maj? Prvi in drugi, maj seveda, kar je naša, slovenska posebnost, ki jo imajo menda le še v dveh evropskih državah in morda še v kateri po svetu.

Praznovanje Prvega maja je tradicija, ki jo negujejo in obujajo v ZSSS in se ne uresničuje samo ob teh dveh prazničnih dnevih, je v pogovoru za Radio KRIČAČ podčrtala Lidija Jerkič. Razvili so kampanjo #mojsindikat v okviru katere njih je aprila obiskalo več kot dvesto delavcev, velik pa je bil tudi odziv prek telefonov – predvsem tistih, ki imajo težave z delodajalci… Vedno več je skupnih akcij v sodelovanju z različnimi sindikati, je še povedala predsednica ZSSS. Ne skrbijo jo razlike med sindikati, zaskrljbjujoče je vse večje število sindikalno neorganiziranih delavcev, je med drugim tudi poudarila.

S predsednico ZSSS Lidijo Jerkič se je ob Prvem maju, posebej za Radio KRIČAČ v okviru programa Radia KAOS pogovarjal Andrej Pengov. Ob desetih in trideset minut, torej nekaj trenutkov, po objavi tega pogovora pa se je Radio KRIČAČ vključili v neposredni prenos proslavljanja Prvega maja na Rožniku, kjer je po ustaljeni tradiciji glavni govornik ljubljanski župan Zoran Janković.

Upor kot način življenja? Ja, sleherni dan!

Minuli četrtek smo z državnim praznikom obeležili in počastili Dan upora zoper fašistične in nacistične zavojevalce v letih 1941-1945; Danes se vse pogosteje zdi, da mi se morali znova upreti… komu že? Kapitalu nasploh, ki se za take upore ne zmeni posebej, državi ali pa morda kar delovni inšpekciji? Težka bo…

Tudi o tem smo se sinoči v programu Radia KRIČAČ pogovarjali z Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice, sindikalno organizirane nevladne organizacije. In kaj sploh pomeni danes upor delavcev? Na Delavski svetovalnici so ves čas, vsak dan priče delavcem, ki jim je delodajalec ukradel razmišljanje, da so delavci ki imajo pravice. Kaj torej v tej luči pomeni upor? To, da je treba delavcu najprej povrniti osnovno samozavest, da lahko sploh reče, da je delavec.