Zoran Janković o odprti Ljubljani in pravičnejšem jutri

Naš zadnji sogovornik v letošnjem terminu oddajanja Radia KRIČAČ je župan Mestne občine Ljubljana, mesta heroj, Zoran Janković. Izhodišče za pogovor je seveda bilo včerajšnje praznovanje dneva Ljubljane, 72-obletnice osvoboditve mesta in podelitve najvišjih nagrad, priznanj in imenovanj kot sta Častna mečšanka in Častni meščan Ljubljane. Čeprav smo ga spraševali tudi o drugih aktualnih rečeh, ki zadevajo Ljubljano in državo.

Ljubljana je praznik slavila. Včeraj. 72-letnico osvoboditve. Svoboda je bila za tisti čas magična beseda. Ali lahko, kljub oddaljenosti, še občutimo energijo in sporočila tiste svobode, takrat? Nenazadnje, Ljubljana se je vedno doslej izkazala kot odprto mesto. A vprašanje je, ali se v tem pogledu pojavljajo kakšne formalne, morda politične težave ali zadržki prebivalstva, meščank in meščanov.

Župan Janković je veliko prahu dvignil tudi z izjavo ob prazniku dela, ko je opozoril na resne napake podivjanega in sužnjelastniškega kapitalizma, ki da ga čaka podobna ali enaka usoda, kot so jo doživele vse dosedanje družbene ureditve. Kakšna bi bila po njegovem boljša in bolj pravična družbena ureditev.

Z županom se je pogovarjal Andrej Pengov.

Glasbeno-delavske zgodbe Sindikata Mladi plus

Na Sindikatu Mladi plus poslušajo muziko in jo delijo na družbenih omrežjih. Pozorni soo na zanimive glasbeno-delavske zgodbe z vsega sveta, relevantne komade z zanimivim zgodovinskim ozadjem in pomembnim družbenim, političnim in ekonomskim kontekstom in na sploh na družbenokritično muziko, ki je vsaj približno povezana s tem, kar počnejo oziroma predstavljajo.

Za Radio Kričač so zasnovali oddajo z izborom glasbeno-delavskih zgodb. Stvar so se lotili v dveh delih: najprej smo poslušali in se ozrli na starejše sindikalne klasike, delavske pesmi ipd., ki so zaznamovale zadnje stoletje, in ki kot nekakšni palimpsesti nosijo več plasti politične, socialne, ekonomske kulturne zgodovine ter nam hkrati pripovedujejo o pomembnih delavskih, kulturnih, socialnih, družbenih in drugih emancipatornih bojih, ki so zaznamovali včasih bolj, drugič malo manj oddaljeno preteklost. Pri tem nas v prvi vrsti zanima, kakšne vrste zgodbe lahko s pomočjo omenjene muzike odkrivamo danes, in na kakšen način so slednje aktualne in relevantne za današnji čas.

V drugem delu pa smo se premaknili v sodobnost oziroma v sedanjost, si pobliže pogledali oziroma poslušali sodobno kritično delavsko ali sindikalno uporniško, družbenokritično muziko ter se vprašali, kakšna vprašanja slednja odpira in kakšne odgovore ponuja.